Bivali smo v okolici malega mesta Mel.  Nastanjeni smo bili v apartmaju, ki je morda res malo bolj oddaljen od strogega centra a zato ponuja odličen razgled, mir in je v osrčju narave.

​

V tem času smo raziskali mesto Mel, obiskali znane Tri Cime, spontano odkrili Park narave Paneveggio, sprehodili se po gorskem prelazu San Pellegrino. Bilo je več vožnje, kot sem načrtovala a zgolj iz enega razloga – prilagajali smo se vremenu in zasledovali sonce.

MEL:

​

Malo, simpatično mesto zaspalo v času. Primerno za res kratek sprehod in kavo na trgu. Lahko je vmesna opcija, kot počitek od vožnje. Če radi fotografirate je nekaj lepih kotov, ki jih lahko ujamete v objektiv.

​

15 minut vožnje iz mesta Mel je grad Zumelle (višina: 448metrov). V času, ko smo mi prišli je žal bil zaprt, čeprav na spletni strani ni bilo takšnega obvestila. Italijani 😊.  Res sem si želela obiskati grad, ki prikazuje življenje nekoč in uživati v čudovitem pogledu. Vendar, ko ti življenje da limone, ti naredi limonado. Sprehodili smo se okrog in razgibali noge.

​

​

TRI CIME DI LAVEREDO:

Ta naravna znamenitost gorskega sveta je nekaj, kar vaše oči morajo videti VSAJ ENKRAT v življenju. Gora, pod Unescovo zaščito, znana po treh ločenih vrhovih: Cima Piccola (2.857m), Cima Grande (2.999m) in Cima Ovest (2.973m).

​

Okoli njih pa je speljana makadamska pot, enostavna. Osvoji jo lahko vsak, ki zmore tri do štiri ure zmerne hoje.

​

Z avtom smo se zapeljali do koče Auronzo (potrebno je plačati vhod v park-parkirnino-30 evrov, za motor znaša 20 evrov). Koča je na višini 2.330m. Lahko pa parkirate spodaj, pred vhodom v park, pri jezeru Misurina in greste na avtobus (potem ste seveda časovno omejeni). Pri koči Auronzo se začne krožna pot. Prišli smo zelo zgodaj (to priporočamo tudi vam), že okoli sedme ure smo bili parkirani pri koči. Na vrhu je prostor le za 500 avtomobilov. Pa še noro velika gneča je, če pridete kasneje. Odličen občutek je, ko gore občudujete v tišini – zato pa se splača zgodaj zjutraj na pot.

​

Krožna pot je odlično označena, povsod so koče, ki ponujajo kavo in posladek. Mi smo vseeno v nahrbtniku, tako kot vedno, imeli svoje sendviče in postanke naredili tam, kjer nam je duša želela ustaviti čas in opazovati čudovite pejsaže.

​

Nasvet: ne glede na vremensko napoved – s seboj imejte dežni plašč in rezervna (tudi topla) oblačila!

​

​

PARK NARAVE PANEVEGGIO:

​

Povsem slučajno, če »slučajno« obstaja - sem pregledovala vremensko napoved za naslednji dan. Kazalo je, da bodo povsod samo rastline zelo vesele, jaz pa sem bila žalostna od števila kapljic na sliki aplikacije, ki kaže vreme. Preiskavo sem razširila in sonce se je prikazalo nad naravnim parkom Paneveggio.

​

Do tam nas je delila dobra ura in pol vožnje – ampak sem sklenila, da je bolje to, kot cel dan biti v apartmaju. Naravni park me je očaral, zato smo tam bili kar dva dneva. Raj 😊 Park se nahaja v pokrajini Trentino, obsega približno 190 km² površine.

​

Na zemljevidu poiščite (zagotovo najlepši) gorski prelaz: Passo Rolle. Naj vam se duša okopa v lepoti, ki jo bo zalila v sekundi, ko boste stopili iz avta. Na volje je ogromno pohodniških poti.

​

Odločila sem sem za sprehod do Colbriconskih jezer. Pot je odlično označena, lahka, odlično uhojena, traja okoli ure in pol. Vzemite si čas za počitek ob jezeru ali pa kakšen skritem kotičku, ki vam osvoji srce.

Naslednji dan sem se v istem parku odločila za Pale di San Martino di Castrozza – nor lep, urejeno-divji in prečudoviti del Dolomitov.  https://www.parcopan.org/?lang=en

​

GORSKI PRELAZ SAN PELLEGRINO:

​

GPS me je pripeljal do gorskega prelaza San Pellegrino, parkirala sem na velikem parkirišču. Svoje nahrbtnike s energijskimi čokoladicami, vodom in sadje smo naložili na svoje hrbtenice in šli čez cesto. Tam smo zagledali gondolo in izhodiščno mesto »Costabella«. Nismo šli z gondolo temveč na levo, sledili smo oznakam za Pas da le Sele, 2.528m.

​

Prečudovita, označena, zmerno lahka pot vas pelje do norih razgledov. Priporočam!

​

** Pot je prehodil 3 in pol letnik, ki je vztrajal in ga nisem prepričala, da bi se obrnila in šla že prej dol.  Delali smo veliko krajših pavz, na vrhu si je privoščil sladki spanec – zato je naša pot trajala okoli 7-8 ur. 

Dolomiti so mesto na Zemlji, ki si zaslužijo, da jih vpišete na svoj seznam mest, ki jih želite obiskati in to tudi uresničite. Vsaj enkrat!