Danes, ko si miren in imaš "hladno glavo", mi, prosim, razloži, kaj se je zgodilo včeraj?

- Izzival me je pa sem ga udaril.

- Videla sem ta del, ker sem te komaj odvlekla stran od njega. Zanima me tvoj razlog, zakaj si skočil vanj?

- On je raršičiščičen otrok.

- Oprosti, te besede ne razumem dobro. Konec koncev si tudi ti otrok.

- Raršičiščičen je.

- Ja, ne razumem te besede.

- Sovraži vse.

- Oh, misliš, da je rasističen.

- Ja, raršičiščičen.

- Ti je kaj takega rekel, kar te je res razburilo?

- Da sem na rokavice z likalnikom nalepil znak NIKE. In ogovoril je mojo sestro.

- Aha, problem je torej v tvoji sestri?

- Ne sme govoriti z drugimi fanti.

- Ker si ti tako rekel?

- Joooj, no, mi smo Romi. Kaj vam ni jasno? Ne sme govoriti in to je to.

- Zagotovo razumeš, da je njen, pa tudi tvoj sošolec.

- Ja, tudi Srb je.

- Aha. Mislim, da si zdaj ti rasističen.

- Raršičiščičen? Ne morem verjeti, kar slišim. Vi niste normalni.

- Rada bi, da se z menoj pogovarjaš spoštljivo.

- Špoštljivo? Kaj je to?

- Spoštljivo pomeni, da obe osebi v pogovoru uporabljata lepe besede, ki sogovornika nikakor ne žalijo.

- Ali vas žalim? Niste, niste ...

- Prosila bi te, da ne dokončaš stavka, ker me žališ.

- Ne razumem, kaj hočete.

- Rada bi se vrnila k "prepiru", ki si ga izzval.

- Spet sem jaz kriv.

- Milijonkrat sem ti rekla: vedno je kriv tisti, ki prvi dvigne roko. Na žalost lahko z besedami izzivaš kolikor hočeš, če pa prvi udariš – si kriv ti.

- Izzivam? To ni normalno.

- Če se prav spomnim, si rekel, da je Srb in da je govoril s tvojo sestro.

- No ja.

- Torej si ti rasističen, ker ne dovoliš, da bi se Srb družil s tvojo sestro.

- Pa kaj bi vi zdaj radi?

- Da nehaš nadlegovati svojo sestro.

- Romi smo. Kaj lahko naredim? Nič. Z nikomer se ne bo pogovarjala in to je to.

- To so njeni prijatelji. Misliš, da se nima pravice družiti s komer koli hoče? Je tvoja last?

- Lahko se druži samo s puncami, ki se ne slikajo za Instagram in s puncami, ki nimajo starejših prijateljev.

- Ima samo prijateljice. Ostalega ne vemo.

- One imajo prijatelje! Tako sem slišal, povedali so mi.

- Kdo ti je povedal?

- Moj bratanec. Eno je videl na avtobusni postaji z nekom.

- Misliš, bratranec? Mogoče je bil starejši brat. Sosed. Stric. Tvoja sestra nima starejšega prijatelja. Ima samo prijateljice iz razreda.

- Vi ste nori. Trdite, da bi svoji hčerki dovolili, da se druži ...

- Nehaj. Pogovor pelješ v drugo smer. Ponavljam, tvoja sestra se druži z več dekleti. V vse ostalo, kar si naštel, nisi prepričan, ker si nekje slišal. Prepoveduješ ji druženje zaradi nepreverjene informacije.

- Nikoli ne boste razumeli. Moramo paziti nanjo, dokler je ne prodamo.

- Že ves čas razumem, na žalost. Želim si, da bi razumel, kako grozno je to. Ona ni predmet.

- Tako je z Romi.

- Vrniva se k udarcu.

- Kaj? Udaril sem ga, ker je govoril z mojo sestro.

- Kaj se je zgodilo z rokavicami?

- Rekel je, da so "fake". Da sem jih dobil na Karitasu. Imam vse original. Poglej!

- Si mu kaj rekel?

- Nisem. Nikoli.

- Hm. Zdaj bom razmišljala na glas. Popravi me, če se motim. Torej, od začetka leta s sošolcem nisi spregovorili niti ene besede, on pa iz čistega miru stopi do tebe in reče, da imaš "fake" rokavice. Ali je tako?

- Ne, vsako jutro pozdravi mojo sestro pred šolo in že tisočkrat sem mu rekel, naj neha.

- Aha, torej sta se že prej pogovarjala?

- No, kar naprej mu govorim, naj neha. Na živce mi gre.

- Jezi ga, da mu nenehno ukazuješ. Zato je našel nekaj, s čimer te lahko razjezi. Komentar o rokavicah.

- Udaril ga bom!

- Tukaj sva, ker si to že storil. Zdaj se zavedaš, da škodujeta drug drugemu. Poiščiva rešitev. Nasilje rodi še več nasilja in se nikoli ne konča.

- Naj me pusti pri miru.

- Pustil bi te, če bi mu dovolil, da pozdravlja tvojo sestro.

- Nikoli.

- Danijela se bo pogovarjala s komer hoče, dokler je v mojem razredu, ti pa boš moral potrpeti.

- Ali mi grozite?

- Ne, to so pravila, ki veljajo za cel razred.

- Kdaj se lahko izpišem iz šole?

- Spreminjaš temo in na to vprašanje ne bom odgovorila. Prosila bi te, da na ta prazen list papirja napišeš, kaj se je zgodilo in kako je prišlo do pretepa. Na drugo stran napiši nekaj idej, kako rešiti to situacijo. Izvoli.

- Neverjetno. Vedno sem jaz kriv.

- Piši.

- Kaj mi bo šola? Moj oče nima šole pa ima več denarja kot vi.

- Piši.

- Kako dolgo bom tukaj?

- Piši.

- In on ni ničesar kriv, kajne? Samo jaz.

- Piši.

- Spet ga bom udaril.

- Piši.

- Ko napišem, lahko odidem?

- Piši.

- Kako ste naporni. Poglejte, pišem.